Praznični december je pravljični mesec, zato smo vzgojiteljice želele otroke razveseliti tudi z lutkovno predstavo v okviru našega projekta Lutke v vrtcu. Tokrat sva bili za izvedbo predstave na vrsti vzgojiteljici iz skupine Bibe. Če bi se lahko družili, bi si jo seveda z veseljem ogledali otroci in vzgojiteljice iz vseh skupin 1. starostnega obdobja skupaj, ker pa nam to ni bilo dano, smo si tokrat zamislili izvedbo lutkovne predstave nekoliko drugače.
Prav za to priložnost je nastala avtorska pravljica z naslovom »Nekega dne, ko medvedi spijo«, ki sem jo napisala vzgojiteljica Ladica. Pravljica, skozi katero se prepleta tudi pesmica, je bila ostalim vzgojiteljicam všeč in dogovorile smo se, da jo bomo zaigrale v svojih skupinah. Tako je nastalo pet izvirnih lutkovnih izvedb iste pravljice o medvedku, ki se je zbudil sredi zime.
V skupinah Bibe, Kapljice in Sapramiške smo vzgojiteljice za vloge živali uporabile plišaste igrače. Otroci iz skupine Sapramiške so si predstavo ogledali v družbi prijateljev in vzgojiteljic iz skupine Pedenjpedi, s katerimi tako rekoč tvorijo »mehurček«. Otrokom iz skupine Bibe se je pri ogledu predstave pridružila svetovalna delavka, ki nas je obiskala ta dan. V skupini Ježki je otrokom predstavo zaigrala vzgojiteljica Katja sama, ki je vloge nastopajočih živali uprizorila z ročnimi lutkami. Vzgojiteljica Dunja pa je svojim otrokom iz skupine Žogice pravljico prebrala in ob tem animirala plišastega medvedka ter lutke na paličicah.
Kaj se je torej zgodilo nekega dne, ko medvedi spijo? Medvedka je nekaj prebudilo iz zimskega spanja in ker ni mogel ponovno zaspati, se je odpravil na sprehod v gozd, da bi se utrudil in postal spet zaspan. Na svoji poti je srečal zajčka, ježka in miško, in ker je bil zelo mrzel zimski dan, je vsakemu izmed njih pomagal. Prehlajenemu zajčku je podaril svoj šal, da ne bi še resno zbolel. Ježku je dal kapo, saj je le-ta svojo izgubil in bi se prav lahko izgubil tudi sam, ko jo je iskal po gozdu. Miško, ki ji je sneg zasul dom, je povabil v svoj brlog. Podaril ji je tudi svoje rokavice, da je lahko v eno zlezla, z drugo pa se pokrila. Tako je medvedek postal miškin »super junak«, čeprav je sam menil, da miška pretirava, ko ga je tako poimenovala. Po dnevu, polnem dogodivščin, je medvedek res postal spet zaspan, miška pa mu je obljubila, da ga ne bo motila do spomladi.
Spomladi se bosta pri medvedku zagotovo oglasila tudi zajček in ježek in štirje prijatelji se bodo skupaj igrali. Mi pa upamo, da si bomo že pred pomladjo – ob pustu – lahko skupaj ogledali novo lutkovno predstavo.
Zapisala: Ladislava Milošević
