Po uvajalnem mescu septembru, ki smo ga zaključili nasmejani, smo začeli oktober s spoznavnim srečanjem z go. Slavico. Potem ko je spoznala naše nove otroke in se začudila, kako so zrasli otroci, ki so skupno Bibe obiskovali že lani, smo jo povabili na sprehod po »kravičini poti«. To je ena izmed naših izmerjenih poti, na katerih pridno zbiramo kilometre, in seveda smo na njej srečali krave.
Na prvo srečanje z go. Slavico sta nas še lep čas spominjali lepi buči, ki nam ju je prinesla in smo ju dali v naš jesenski kotiček. Prinesla pa nam je tudi banane, ki smo jih snedli še isti dan.
V novembru smo go. Slavico povabili na sprehod, ki smo ga skupine 1. starostnega obdobja načrtovale v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kateremu smo posvetili ves teden od 15. do 19. novembra. Tako smo se v sredo, 17. 11., vse skupine 1. starostnega obdobja odpravile na skupni sprehod po Jabolčni poti do čebelnjaka, v katerem v tem času čebele počivajo. Ga. Slavica nam je pomagala, da smo zmogli pot premagati s sprehajalno bibo, in ni se mogla načuditi, kako dobro nam je šlo »od nog«.
Tudi v prazničnem decembru smo si želeli, da bi se nam ga. Slavica pridružila na skupnem sprehodu vseh skupin 1. starostnega obdobja po praznično okrašeni Selnici, vendar je imela na dan sprehoda nujne opravke. Namesto tega smo se z njo srečali v tednu pred božičem. Ker so bile ta dan na obisku v vrtcu igrače od doma, smo jih posedli v voziček in skupaj z njimi obiskali go. Slavico na dvorišču pred njenim domom, kjer smo ji voščili za praznike. Posebej za njo smo izdelali voščilnico in dva okraska za smrečico. Zelo nas je bila vesela, prav tako našega darila, in tudi ona nas je obdarila s polno vrečo dobrot, čeprav tega nismo pričakovali.
Zapisala: Ladislava Milošević